Kotel je samostojen sistem zgorevanja, ki segreva vodo. Vroča voda ali para, ki jo proizvede kotel, se nato uporablja v ogrevalnih sistemih. Čeprav se modeli razlikujejo, ima kotel štiri glavne dele: gorilnik, zgorevalno komoro, izmenjevalec toplote in aparat za vodo.
Gorilnik
Gorilnik sproži reakcijo zgorevanja v kotlu. Termostati pošiljajo sporočila gorilniku v elektronski obliki, ko mora sistem proizvajati toploto. Gorivo se s pomočjo filtrirnega mehanizma v kotel dovaja iz zunanjega vira - pogosto sosednjega rezervoarja za gorivo. Šoba na gorilniku pretvori to gorivo v fino pršilo in ga vžge, kar ustvari reakcijo v zgorevalni komori.
Zgorevalna komora
Gorivo gori v zgorevalni komori kotla, ki je običajno narejena iz litega železa. Temperature v zgorevalni komori se lahko navadno dvignejo na nekaj sto stopinj, običajno v zelo kratkem času. Toplota, ustvarjena v zgorevalni komori, se prenaša v toplotni izmenjevalec sistema
Toplotni izmenjevalnik
V sistemu hidravličnih kotlov se voda filtrira okoli zgorevalne komore skozi niz dimnih prehodov. Vrela voda pod tlakom se nato skozi cevi dovaja do grelnikov ali radiatorjev, ki oddajajo toploto, proizvedeno v kotlu.
Viri goriva
Kotli lahko delujejo na številna goriva. Ogrevalno olje, kerozin in tekoči propan so pogosti.
Druge uporabe zasnove
Osnovna zasnova kotlovskega sistema se poleg ogrevanja uporablja za številne funkcije, vključno s parnimi lokomotivami, motorji z zunanjim zgorevanjem in elektrarnami.
Vzdrževanje
Letno vzdrževanje in čiščenje kotlovskih sistemov je potrebno, da sistem ohrani največji izkoristek. To lahko vključuje odstranjevanje ostankov in odpadkov iz zgorevalne komore, zamenjavo tesnil in druge opreme ter temperaturno testiranje.
Opozorilo
Kotelne sisteme naj vgradijo in vzdržujejo samo usposobljeni in pooblaščeni strokovnjaki. Kotli so zaradi svoje intenzivne toplotne energije lahko izjemno nevarni, če niso pravilno nameščeni, upravljani ali vzdrževani.
